Oglaševanje

Glavobol je ena najpogostejših zdravstvenih težav, s katero se srečamo v življenju. Večina ljudi ga doživi občasno in praviloma ni nevaren. A migrena je nekaj povsem drugega. Gre za nevrološko bolezen, ki lahko človeka za več ur ali celo dni povsem ustavi in mu močno poslabša kakovost življenja.

Oglaševanje

V podkastu Zdravje z Alenko Kesar izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., specialistka nevrologije, pojasnjuje, kako ločiti običajen glavobol od migrene, kateri opozorilni znaki zahtevajo pregled pri zdravniku in kakšne možnosti zdravljenja imamo danes.

Če bi podkast raje poslušali, lahko to storite spodaj:

Najpogostejši glavobol pogosto nima jasnega vzroka

Večina ljudi pozna tako imenovani tenzijski glavobol. To je najpogostejša vrsta glavobola, ki se običajno pojavi ob stresu, utrujenosti, pomanjkanju spanja ali dolgotrajni napetosti mišic vratu in ramen. Čeprav je lahko zelo neprijeten, praviloma ni nevaren in običajno mine sam od sebe: "Takšen glavobol je tiščoč in neprijeten, običajno blage do zmerne intenzivnosti. Jasnega vzroka največkrat ne moremo dokazati s preiskavami, praviloma pa relativno hitro izzveni," pojasnjuje nevrologinja.

Pri tenzijskem glavobolu pogosto pomagajo sprostitev, sprehod ali počitek. Pri migreni pa je zgodba drugačna. Bolečina je običajno močnejša, pogosto prizadene eno stran glave, spremljajo pa jo slabost, bruhanje ter občutljivost na svetlobo in zvok.

Janja Pretnar Oblak
Foto: Uroš Kokol/N1

Kaj boste še slišali v tej epizodi?

  • kako ločiti migreno od običajnega glavobola
  • zakaj so migrene pogostejše pri ženskah
  • kateri so najpogostejši sprožilci migrenskih napadov
  • kaj je migrenska aura in kdaj zahteva pregled pri nevrologu
  • kakšne možnosti zdravljenja so danes na voljo
  • kateri glavoboli so lahko znak nevarnega zdravstvenega stanja

Migrena se lahko začne že v otroštvu

Migrena prizadene približno 10 do 15 odstotkov ljudi in je pogostejša pri ženskah, pri čemer imajo pomembno vlogo hormonske spremembe.

"Migrene se pogosto začnejo pojavljati ob menstruaciji oziroma v obdobju hormonskih sprememb. Lahko pa se pojavijo tudi pri otrocih," pojasnjuje sogovornica.

Pri otrocih se migrena pogosto kaže s slabostjo, bruhanjem ali celo drisko, zato diagnoza včasih ni postavljena takoj.

Janja Pretnar Oblak
Foto: Uroš Kokol/N1

Med najpogostejšimi sprožilci migrenskih napadov so stres, pomanjkanje spanja, neredni obroki, hormonske spremembe ter nekatera živila in pijače, kot so rdeče vino, določeni siri, čokolada in pri nekaterih tudi kava: "Bolnikom svetujemo, da vodijo dnevnik glavobolov. Tako lažje ugotovijo, kateri dejavniki pri njih sprožajo migreno," pravi nevrologinja.

Pomembni so redni obroki, dovolj spanja in zdrav življenjski slog, ob začetku migrenskega napada pa je ključno, da bolnik zdravilo vzame čim prej.

Učinkovita preventivna zdravila

V zadnjih letih je zdravljenje migrene doživelo velik napredek. Na voljo so tudi biološka zdravila, ki lahko pomembno zmanjšajo pogostost migrenskih napadov.

"Danes lahko številnim bolnikom pomagamo do te mere, da ponovno normalno delajo in živijo," poudarja sogovornica. Preventivno zdravljenje je priporočljivo predvsem pri bolnikih, ki imajo migreno več kot štirikrat na mesec.

Janja Pretnar Oblak
Foto: Uroš Kokol/N1

Kdaj je treba zaradi glavobola takoj na urgenco

"Nevaren glavobol se pogosto pojavi nenadoma in doseže največjo intenzivnost v zelo kratkem času. Če ga spremljajo motnje zavesti, vročina ali se pojavi po poškodbi glave, je potreben takojšen pregled pri zdravniku," opozarja nevrologinja.

Posebno pozornost zahtevajo tudi motnje govora, vida, občutkov ali gibanja, saj lahko kažejo na resnejše zdravstveno stanje.

Spremljajte podkast Zdravje z Alenko Kesar

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko spremljate vsako nedeljo na N1 ter na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih